Četrti dnevi...

Nekaj časa sem bil odsoten, ker se mi pač ni dalo nič pisat. Včeraj smo bili z našo skupino v kinu. Karta stane borig 90 SEK (~10€), je pa veliko manj udobno kot naprimer v Koloseju. Najbolj zanimivo se mi je zdelo to, ko te prosijo, da vsi ugasnejo mobilne telefone, pride možakar prižge luči in točno pove, kdo tega še ni naredil. Gledali smo Bourne Ultimatum, kar v slovenske kinematografe pride z malo zamudo.

Kot veste sem dolgo časa kupoval kolo. Sedaj ga imam in je prava špica. Razmišljam kako bi ga pretovoril domov. Nenazadnje sem zanj plačal 100€. Je pa res špica! Danes sem kupil tudi nove nogometne čevlje (50€, ista cena kot pri nas), tako da v se v ponedeljek zares začnem intenzivno ukvarjat s športom.

Seveda so tudi tukaj stvari, ki mi grejo na živce. In sicer nepregledne vrste v kavarnah in barih. Tukaj ne poznajo pojma "klasične kelnarce", pač pa ljudje sami hodijo do šanka in naročajo. Vse lepo in prav, če ne bi vsak naročil samo zase. Pojem "runda"? Ne, nikoli. Pa še tisti, ki delajo za šankom so neverjetno počasni, kar me še posebej jezi kot gostinca. Verjetno bi bil tukaj celo Jankič najhitrejši natakar daleč naokoli med temi gozdovi. Zato pa vedno naročim dva piva, da si enkrat to muko čakanja "prišparam". No vseeno, ne bo nikomur žal, če me bo prišel kdaj obiskat. Vse drugo je super.

Kot najverjetneje ne veste, je ženska nogometna ekipa Umeä-e, ena najboljših na svetu in prav lepo skrbijo tudi za novi rod. Danes sem se mimogrede ustavil na eni izmed tekem, verjetno mlajših deklic (U14), in morem reči, da bi imela izbrana vrsta današnjega Proletarca obilo težav s temi nasprotnicami, če bi med njimi izbrali najboljše.

Sicer imamo pa lep poletni dan Karmen Stavec z zavidljivimi 9imi stopinjami.

To je zankrat vse, več pa sledi kasneje.